Dijaki (BIC Ljubljana) - program tehniška gimnazija na Erasmus+ mobilnosti - Portugalska 2024

Dara: Danes zjutraj smo se kot ponavadi odpravili na zajtrk, kateri ostaja enako sladek, ampak se ga osebno iz dneva v dan bolj veselim😋. Nato smo pridni delavci laboratorija A2 prispeli na delovno mesto, kjer smo delo začeli z razvrščanjem vzorcev prsti, katere smo kasneje posušili v veliki peči. Nadaljevali smo z drobljenjem ŽE posušenih vzorcev in z markirarnjem epruvet za pH analizo. S sekljalnikom smo pripravili vzorce posušenih listov. Vonj vzorca listov je sila znan, vendar ne čisto. Sporočimo, ko ugotovimo!😀Kasneje smo iskali vzorce v bankah zemlje in jih drobili v terilnici. Danes so bile laborantke prešerne volje, kar je super, saj je bilo vzdušje v laboratoriju fantastično. Dan je postal še boljši, ko so nas spustili prej na kosilo v našo najljubšo menzo Lacartun. Naročili smo dnevni meni in poizkusili zelo sladko sladico Baba de Camelo. Po kosilu smo opravili vrsto titracij vzorcev, katere smo pripravili prejšnji dan. Titracije, katerih ni in ni konca 😄 Mletje vzorcev v

  Danes smo se zbudili v povsem navaden dan. Zajtrk sladek kot po navadi, vožnja do laboratorija dinamična.  V Labminho smo danes izvajali mikrobiološke analize pitne in bazenske vode. Pred izvedbo analize smo najprej pripravili gojišče. V šoli po navadi uporabljamo navadno gojišče iz agarja. Tokrat smo uporabili Slanetz gojišče.  Slanetz medium je vrsta agar medija, uporabljenega za gojenje bakterij, zlasti streptokokov. Vsebuje specifične hranilne snovi, ki podpirajo rast teh bakterij, kar ga naredi koristnega za laboratorijske raziskave in identifikacijo. Slanetz medium je prav tako primeren za gojenje enterokokov. Ta medij ponuja ugodne pogoje za rast in identifikacijo enterokokov v laboratorijskem okolju. V kemijskem laboratoriju so danes nadaljevali z titracijami, drobljenjem zemlje in hvaljenjem kako dobro in poceni malico jejo vsak dan.

Dara: Drugi teden smo začeli enako kot vse dni prej. Po zajtrku smo se Maša, Gaj in Dara odpravili v laboratorij Analises Quimicas A2 , kjer smo bili vnovič polno zaposleni. Sprva smo morali poiskati oštevilčene vzorce prsti, ki so shranjene v velikih omarah oz. v bankah zemlje. Ko smo poiskali prave vzorce, smo del teh natehtali v večje plastične lončke in jih pripravili na jutrijšnjo titracijo😊. Drugi del najdenih vzorcev smo sprva strli v terilnici in v majhne srebrne modelčke zatehtali 60 mg prahu vzorca. V modelčke smo z avtomatsko pipeto dodali klorovodikovo kislino in pustili, da kislina izhlapi. Na pripravljenih vzorcih analizirajo količine aktivnega žvepla. Pred malico smo označevali epruvete z posebnimi kodami in jih kasneje polnili z vzorci. Nato smo centrifugirali raztopine prsti in amonijevega oksalata in jih potem s avtomatsko pipeto prenesli v erlenmajerice ter jim dodali žveplovo kislino. Opravili smo ogromno ponovitev oksidacijskih titracij z namenom, da izvemo količ

  Današnji dan je bil namenjen počitku. Začeli smo ga s poznim zajtrkom in kasnejšim kosilom v japonski restavraciji. Kot zadnjič smo se odpravili v restavracijo z menijem »all you can eat«, a tokrat izbrali boljšo taktiko naročanja. Naročili pa smo toliko hrane, da so nas natakarji že kar malo čudno gledali, mi smo se pa morali res potruditi, da smo pojedli zadnje koščke sušija.   Po kosilu smo se odpravili nazaj v hotel, naredili še nekaj stvari za šolo in se dobro spočili. Kljub dnevnemu počitku pa to ni zadostovalo, saj smo med večernim ogledom filma o vampirjih skoraj vsi zaspali. Konec filma je pričakala samo Teja.

  Po zajtrku smo ob 10.00 počakali avtobus, ki nas je odpeljal na lokacijo današnje izleta, mesto Guimaraes. Pred odhodom iz Brage pa smo na poti pobrali še Grke in Madžare, ki so bili z nami že prejšnji vikend. Po enourni vožnji, poslušanju grškega repa in njihovega petja smo končno prispeli do Santuario da Penha. Vodička Helena nam je povedala, da ime Penha v dobesednem prevodu pomeni »tam, kjer so kamni«, kar se je zdelo dokaj primerno, saj celoten vrh griča okrašujejo velikanske skale. Cerkev, ki je sicer nastala po drugi svetovni vojni, nobenemu ni bila prav všeč. Njena zunanja, kot tudi notranja podoba sta prav dolgočasni. Po ogledu notranjosti cerkve smo imeli nekaj časa za raziskovanje okoliških kapelic in majhnih tunelov med skalami v katerih so bile zelo ozke in strme stopnice. Večina stopnic je vodila do nekakšne kapele, ena izmed njih je bila tudi skrita v skali.                                                            skale na vrhu griča    kapela v skali              

Dobili smo poziv, da bolj podrobno opišemo naše laboratorijsko delo, zato bo današnji blog prav tak. Jaz (to piše Gaj s Tomaževega računa), Dara in Maša smo v laboratoriju začeli kot po navadi. Začeli smo z drobljenjem zemlje nad sitom, po tem smo to zdrobljeno zemljo natresli v kapsule za centrifugiranje, podobno smo naredili s posušenimi malinami, katere ta laboratorij tudi analizira, le da smo te le zdrobili. Ko smo to opravili nas je naša prijazna mentorica Beatrice že pričakala z novo nalogo. Dala nam je list, na katerem so bile napisane kode prsti, katere smo morali v terilnici zdrobiti še na manjše koščke, skoraj da v pesek in jih natresti v majhne lončke, na katere smo napisali kode, ki so se ujemale s kodo prsti. Vsi laboranti so nam povedali, da res moramo paziti na to, da ne zamešamo kod prsti, saj bi to pomenilo, da je analiza tistega lončka zaman. Vse to nam je vzelo kar dosti časa, saj je bilo res veliko prsti za zdrobit. Z a to smo se po malici kar do konca delovnika ukv

 Po sladkem zajtrku smo se odpravili v laboratorije. Tokrat smo v novi zasedbi. V Labminho smo se danes odpravili Tomaž, Teja in Laura v laboratorij za kemijske analize pa Dara, Maša in Gaj. V laboratoriju Labminho smo zaradi neznanih razlogov končali že okoli enajste ure kar je pustilo še nekaj več časa za opravljanje šolskih dolžnosti.  Čas kosila smo preživeli v majhno lokalni restavraciji Mc Donalds. Na večerji nas je na naše veliko presenečenje pričakala nam že dobro poznana juha, ki vsakokrat navduši z svojo nepozabno jušnato teksturo in barvo sočne zrele breskve. Ikonični juhi so se za glavno jed pridružile še mesne krogljice in in špageti. Slednje so teknile nikomur, saj so se ponašale z teksturo izbljuvane dlake in okusom obupa. Celotno omizje je dobilo eno skledico solate, od katere bi se lahko najedla na novo izvaljena želva. Večerjo je okronala rulada, ki so jo najverjetneje našli na oddelku s pretečenim rokom uporabe. Imena na novo spoznanih prijateljev sta Toma in Knježan

Zbudili smo se v topel sončen dan za razliko od Slovenije🌞. Maša in Teja nista imeli sreče na ogledu novega laboratorija. Sprehodili sta se namreč skozi tovarno, ki izdeluje pakete ter jih razpošiljuje. Na srečo jima je bilo priskrbljeno nadaljnje delo v laboratorijih ostalih dijakov. JUHU! Teja bo naslednje dni preživela na istem delovnem mestu kot Tomaž in Laura, Maša pa se bo pridružila Dari in Gaju. Današnje delo v laboratorijih je potekalo po enakih protokolih. Maša, Teja, Tomaž in Laura so se odločili za kosilo poizkusiti tajsko hrano. V zelo ozki ulici so odkrili restavracijo, ki je navznoter izgledala prav srčkano. Dara in Gaj pa sta se odpravila v nerealno "pocen" lokalno restavracijo pri njunem delovnem mestu.    Dan se je spremenil v poletno pravljico, saj je temperatura dosegla 21 stopinj celzija. Golonoga atrakcija navdušuje policiste Uganite kaj smo danes imeli za večerjo😉 Namig:

Dan smo začeli kot ponavadi. Ko smo se zbudili (Dara je skoraj zaspala) smo odšli na zajtrk, kjer smo opazili spremenjeno strukturo rogljičkov. Ti so bili bolj masleni od prejšnjih. Vsak se je odpeljal v svoj laboratorij in začel z delom.  Dara in Gaj sta začetek dneva ponovno otvorila s titracijami, ter si dan popestrila s poslušanjem glasbe. Pri eni od meritev titracij sta naredila manjšo napako, vendar sta jo pametno rešila. Titracije Laboratorij Dare in Gaja Laura in Tomaž sta merila pH različnih voda in njihovo prevodnost na napravah, s katerimi je imela celo laborantka težave.  Naprava za merjenje pH-ja Nacepljanje na gojišča Teja in Maša, tokrat odpeljani s pravim kobijem, pa sta se lotili rezanja blaga ter merjenja belil.  Rezanje blaga Pojedli smo kosilo in se ob prihodu v hotel odpravili vsak v svojo sobo ter opravili šolske obveznosti. Čakala nas je zadnja večerja s profesorico Alenko, preden odleti nazaj v Slovenijo. Po zelo dolgem času (enem dnevu) smo ponovno okusili našo

  Dan smo kot po navadi začeli z zajtrkom. Nato smo bili zmenjeni, da nas s kombijem poberejo pred hotelom. Zaradi neznanja angleščine voznice smo zamešali razpored po kombijih. Po krajšem, a agresivnem izpadu voznice smo na koncu uspeli problem rešiti.   Maša in Teja sva nameščeni v obratu za barvanje tkanin. Najino delo vključuje stanje ob mizi in rezanje koščkov blaga ter hoja za mentorico. Opazujeva tudi avtomatsko napravo za kemijski del proizvodnje.                                            današnje delo  =)                                            naprava za kemijsko delo Po razburljivi poti na delovno mesto je Tomaža in Lauro pričakala mala tiha duša, ki je se zatopila v administrativno delo. Njima pa naložila gospodinjska opravila. S pomivalnega stroja sta zlagala posodo, izrezovala tabele in po odmoru za kavo razlila gojišča v prikupne male petrijevke.  Gaj in Dara sta dejansko delala. Po dveh urah titracije sta se odpravila na kosilo v restavracijo La Cartun. Nato sta d

  Jutro smo začeli z zgodnjim zajtrkom. Avtobus nas je na postaji pobral že ob 9.15. Komaj smo pozabili včerajšnje Grke, pa so nas na ovinku že pričakali Hrvati. S taktiko, da se usedemo spredaj, smo upali, da ne bomo slišali njihove glasbe. AMPAK NE, ta načrt se je podrl, ko so Hrvati na avtobus po dolgi zamudi s seboj prinesli velik zvočnik in svoje prečudovite glasove. Po krajši vožnji smo pobrali še na začetku neprepoznavno skupino, ki je zaudarjala po močnem parfumu in se je kasneje izkazala za Romune. Kmalu smo se sprijaznili z   usodo, da vožnja ne bo mirna, a profesorica je temu oporekala. Z odločnim korakom in močnim glasom je postavila konec hrvaškem rajanju. Profesorica Alenka šef. Po enourni vožnji smo prispeli v mrzel Porto. Tam nas je vodič Yusuf (v nadaljevanju Tifus: avtor Dara) razsvetlil z zgodovino mesta in poudarjal, da je ogled zasnovan tako, da ne bomo utrujeni. Po krajšem ogledu mesta in različnih znamenitosti je sledil čas za malico, kjer smo se odločili obisk