nova prijateljstva se sklepajo na vodi

 

Jutro smo začeli z zgodnjim zajtrkom. Avtobus nas je na postaji pobral že ob 9.15. Komaj smo pozabili včerajšnje Grke, pa so nas na ovinku že pričakali Hrvati. S taktiko, da se usedemo spredaj, smo upali, da ne bomo slišali njihove glasbe. AMPAK NE, ta načrt se je podrl, ko so Hrvati na avtobus po dolgi zamudi s seboj prinesli velik zvočnik in svoje prečudovite glasove. Po krajši vožnji smo pobrali še na začetku neprepoznavno skupino, ki je zaudarjala po močnem parfumu in se je kasneje izkazala za Romune. Kmalu smo se sprijaznili z  usodo, da vožnja ne bo mirna, a profesorica je temu oporekala. Z odločnim korakom in močnim glasom je postavila konec hrvaškem rajanju. Profesorica Alenka šef. Po enourni vožnji smo prispeli v mrzel Porto. Tam nas je vodič Yusuf (v nadaljevanju Tifus: avtor Dara) razsvetlil z zgodovino mesta in poudarjal, da je ogled zasnovan tako, da ne bomo utrujeni.

Po krajšem ogledu mesta in različnih znamenitosti je sledil čas za malico, kjer smo se odločili obiskati kavarno in poskusiti različne sladke dobrote. 

Po končani malici, nas je na trgu pričakal vodič Yufus. Pokazalo se je tudi sonce. Sonce bi se pokazalo že prej, a so ga strastni hrvaški kadilci zakrili z dimno zaveso z vonjem borovnice in sladkorne pene. Nato smo obiskali najbolj slaven most Dom Luis na katerem smo se morali izogibati tramvajem in paziti na najmanjšega Hrvata v skupini, katerega so mučile prebavne motnje.

 Zatem smo se spustili skozi ozke ulice do reke. Porto smo si ogledali še z ladjico na kateri se nam je pridružil še Hrvat Antonio. Izvedeli smo šokantne podatke o vsoti njihovih sredstev. Kako nepošteno. Po končani vožnji nam je ostala še ena ura za kosilo, katerega je bilo skoraj nemogoče izvesti, zato smo se po zgledu včerajšnje vodičke odločili za tradicionalno hrano v Mcdonaldsu. Po kosilu nas je  počakal vodič Tifus in skupaj smo počakali avtobus in se odpeljali nazaj v Brago. Tik pred hotelom se je avtobus pokvaril in smo morali preostanek pešačiti. Konec koncev Porto je kar lep.

Juha za večerjo je bila tako presenetljiva, da smo skoraj potrebovali zemljevid okusa, da smo se znašli v njeni nepredvidljivi kulinariki.