Delovni petek

Dobili smo poziv, da bolj podrobno opišemo naše laboratorijsko delo, zato bo današnji blog prav tak.

Jaz (to piše Gaj s Tomaževega računa), Dara in Maša smo v laboratoriju začeli kot po navadi. Začeli smo z drobljenjem zemlje nad sitom, po tem smo to zdrobljeno zemljo natresli v kapsule za centrifugiranje, podobno smo naredili s posušenimi malinami, katere ta laboratorij tudi analizira, le da smo te le zdrobili. Ko smo to opravili nas je naša prijazna mentorica Beatrice že pričakala z novo nalogo. Dala nam je list, na katerem so bile napisane kode prsti, katere smo morali v terilnici zdrobiti še na manjše koščke, skoraj da v pesek in jih natresti v majhne lončke, na katere smo napisali kode, ki so se ujemale s kodo prsti. Vsi laboranti so nam povedali, da res moramo paziti na to, da ne zamešamo kod prsti, saj bi to pomenilo, da je analiza tistega lončka zaman. Vse to nam je vzelo kar dosti časa, saj je bilo res veliko prsti za zdrobit. Z
a to smo se po malici kar do konca delovnika ukvarjali s tem.


Tomaž, Laura in Teja so večino časa namenili sterilizaciji laboratorijske opreme in biološke analize vode, to so naredili tako, da so nacepili pitno ali bazensko vodo strank na petrijevke z gojišči. V laboratoriju jih je tudi obiskal nek tavajoči pes, katerega je lastnica hitro našla.       


Na žalost v blogih ne bo več opisov juhe, saj smo se z današnjim dnem odjavili z večerje. Danes bomo jedli ocvrtega piščanca iz Kentuckya.








Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vsega dobrega je enkrat konec

Slika
 Še zadnji dan na Portugalskem. Dan smo še zadnjič začeli z sladkim zajtrkom, ki ga bomo navkljub mnogim pritožbam iz moške strani prav pogrešali.  Ob 11:30 nas je pred hotelom pričakal voznik, ki nas je odpeljal do pisarne našega prevoznika. Tam smo izpolnili anketo o našem zadovoljstvu z vsemi storitvami. Imeli smo nekaj pripomb glede vodenih ogledov. Seveda nismo pozabili omeniti dejstva, da v sobah ni omar. Na koncu smo pohvalili točnost in zanesljivost naših šoferjev. Po skupinski sliki z našimi težko pridobljenimi certifikati nas je voznik prijazno zapeljal do bližnjega nakupovalnega centra, kjer smo kupili še zadnje malenkosti saj se bomo jutri odpravili že zelo zgodaj.  Res smo se imeli lepo, kar lahko v velikem deležu pripišemo tudi vremenu, ki je bilo tekom treh tednov z manjšimi izjemami res lepo. Vsak dan nas je grelo sonce, živo srebro pa se je povzpelo v povprečju na prav prijetnih 20 °C. Kolektivno se strinjamo, da bi lahko tu ostali še tri tedne...če nam l...
Preberite več

Pa se je končno začelo!

Slika
Začeti bi se moralo februarja 2023 ... AMPAK NE! Kasneje je bilo rečeno septembra 2023 ... AMPAK TUDI NE! Začelo se je januarja 2024! V tretje gre rado.  Pred veterinarsko ambulanto nas je pobral prijazni voznik GoOptija ter nas brez težav pripeljal do letališča Treviso. Nato smo vstopili v terminal letališča, ki je sicer opečnat in spominja na slovenski Eurospin. Ker nam je bilo rečeno, da je dovoljen volumen tekočin le 100ml, je Dara svojo malico-500ml proteinski napitek z vsebnostjo 50g beljakovin popila v roku 30s. Gaj je pri tehtanju kovčka zadel zlato celoto, saj je imel točno 20kg, kar je maksimalna dovoljena teža kovčka. Nato smo se vkrcali na letalo.  Let je bil sila neudoben in dolgotrajajoč, plus v letalu je bilo ekstremno vroče.  Ob 14.30 po lokalnem času smo pristali v Portu. Ola Portugal! Tam nas je sprejela vodička, s katero smo se skupaj s kombijem odpeljali do Brage. Vožnja do hotela je dajala občutek, kot da smo v Južni Ameriki, zaradi zelo pestrega zele...
Preberite več

Braga here we go

Slika
  Dan smo začeli z našim prvim zajtrkom, ki je bil sladke narave in fantoma to ni ustrezalo: »Kje so jajca?!«.  Za tem smo se zbrali na avtobusni postaji blizu hotela, kjer nas je pobrala vodička z ogromnim avtobusom. Odpeljali smo se do najvišje razgledne točke Brage; na ogled cerkve  Santuairo de Nossa Senhora do Sameiro . Cerkev je sicer znana po lepem razgledu, katerega še nismo dočakali, zaradi meglenega vremena.  Po tem smo si ogledali Bom Jesus do Monte . Po stopnicah smo se spustili skozi prelep park do mesta, kjer nas je čakal avtobus. Na stopnicah je Teji spodrsnilo. Prestrašili smo se, da je padla profesorica Alenka.  Jaslice v  Bom Jesus do Monte Avtobus nas je peljal v center mesta, kjer smo imeli voden ogled centra Brage.  Ogledali smo si tudi modro cerkev, v kateri je Teja opazila 96 letno pokojno gospo v odprti krsti. Ogled cerkve je tako postal nemudoma bolj zanimiv. Cerkev smo si z večjim zanimanjem ogledali še enkrat.  Po o...
Preberite več