Zadnja večerja

Dan smo začeli kot ponavadi. Ko smo se zbudili (Dara je skoraj zaspala) smo odšli na zajtrk, kjer smo opazili spremenjeno strukturo rogljičkov. Ti so bili bolj masleni od prejšnjih. Vsak se je odpeljal v svoj laboratorij in začel z delom. 

Dara in Gaj sta začetek dneva ponovno otvorila s titracijami, ter si dan popestrila s poslušanjem glasbe. Pri eni od meritev titracij sta naredila manjšo napako, vendar sta jo pametno rešila.

Titracije

Laboratorij Dare in Gaja

Laura in Tomaž sta merila pH različnih voda in njihovo prevodnost na napravah, s katerimi je imela celo laborantka težave. 
Naprava za merjenje pH-ja

Nacepljanje na gojišča

Teja in Maša, tokrat odpeljani s pravim kobijem, pa sta se lotili rezanja blaga ter merjenja belil. 

Rezanje blaga


Pojedli smo kosilo in se ob prihodu v hotel odpravili vsak v svojo sobo ter opravili šolske obveznosti. Čakala nas je zadnja večerja s profesorico Alenko, preden odleti nazaj v Slovenijo. Po zelo dolgem času (enem dnevu) smo ponovno okusili našo najljubšo zelenjavno juho. 

Tokrat ponovno z lističi špinače

Po krajšem sestanku smo izvedeli, da se Maša in Teja selita v nov laboratorij, saj se dosedanji ni ukvarjal s kakršnimkoli laboratorijskim delom. 

Sestanek v sobi, za katero nismo vedeli, da obstaja

Večer smo preživeli v bližnjem lokalu, kjer smo poizkusili koktejl Mangaroca - TO MOR’TE PROBAT! 


Na poti nazaj pa smo sklenili nova spoznanstva z dvema Hrvatoma, ki sta mimo nas priletela na električnih skirojih. Presenetila sta nas z njuno “normalnostjo” v primerjavi z drugimi, katerih se probamo čim bolj izogibati. 

Zahvaljujemo se tudi pofesorici Alenki, ki nam je polepšala teh sedem dni ter nas varovala pred Hrvati.😆
HVALA ALENKA!💕

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Vsega dobrega je enkrat konec

Slika
 Še zadnji dan na Portugalskem. Dan smo še zadnjič začeli z sladkim zajtrkom, ki ga bomo navkljub mnogim pritožbam iz moške strani prav pogrešali.  Ob 11:30 nas je pred hotelom pričakal voznik, ki nas je odpeljal do pisarne našega prevoznika. Tam smo izpolnili anketo o našem zadovoljstvu z vsemi storitvami. Imeli smo nekaj pripomb glede vodenih ogledov. Seveda nismo pozabili omeniti dejstva, da v sobah ni omar. Na koncu smo pohvalili točnost in zanesljivost naših šoferjev. Po skupinski sliki z našimi težko pridobljenimi certifikati nas je voznik prijazno zapeljal do bližnjega nakupovalnega centra, kjer smo kupili še zadnje malenkosti saj se bomo jutri odpravili že zelo zgodaj.  Res smo se imeli lepo, kar lahko v velikem deležu pripišemo tudi vremenu, ki je bilo tekom treh tednov z manjšimi izjemami res lepo. Vsak dan nas je grelo sonce, živo srebro pa se je povzpelo v povprečju na prav prijetnih 20 °C. Kolektivno se strinjamo, da bi lahko tu ostali še tri tedne...če nam l...
Preberite več

Pa se je končno začelo!

Slika
Začeti bi se moralo februarja 2023 ... AMPAK NE! Kasneje je bilo rečeno septembra 2023 ... AMPAK TUDI NE! Začelo se je januarja 2024! V tretje gre rado.  Pred veterinarsko ambulanto nas je pobral prijazni voznik GoOptija ter nas brez težav pripeljal do letališča Treviso. Nato smo vstopili v terminal letališča, ki je sicer opečnat in spominja na slovenski Eurospin. Ker nam je bilo rečeno, da je dovoljen volumen tekočin le 100ml, je Dara svojo malico-500ml proteinski napitek z vsebnostjo 50g beljakovin popila v roku 30s. Gaj je pri tehtanju kovčka zadel zlato celoto, saj je imel točno 20kg, kar je maksimalna dovoljena teža kovčka. Nato smo se vkrcali na letalo.  Let je bil sila neudoben in dolgotrajajoč, plus v letalu je bilo ekstremno vroče.  Ob 14.30 po lokalnem času smo pristali v Portu. Ola Portugal! Tam nas je sprejela vodička, s katero smo se skupaj s kombijem odpeljali do Brage. Vožnja do hotela je dajala občutek, kot da smo v Južni Ameriki, zaradi zelo pestrega zele...
Preberite več

Braga here we go

Slika
  Dan smo začeli z našim prvim zajtrkom, ki je bil sladke narave in fantoma to ni ustrezalo: »Kje so jajca?!«.  Za tem smo se zbrali na avtobusni postaji blizu hotela, kjer nas je pobrala vodička z ogromnim avtobusom. Odpeljali smo se do najvišje razgledne točke Brage; na ogled cerkve  Santuairo de Nossa Senhora do Sameiro . Cerkev je sicer znana po lepem razgledu, katerega še nismo dočakali, zaradi meglenega vremena.  Po tem smo si ogledali Bom Jesus do Monte . Po stopnicah smo se spustili skozi prelep park do mesta, kjer nas je čakal avtobus. Na stopnicah je Teji spodrsnilo. Prestrašili smo se, da je padla profesorica Alenka.  Jaslice v  Bom Jesus do Monte Avtobus nas je peljal v center mesta, kjer smo imeli voden ogled centra Brage.  Ogledali smo si tudi modro cerkev, v kateri je Teja opazila 96 letno pokojno gospo v odprti krsti. Ogled cerkve je tako postal nemudoma bolj zanimiv. Cerkev smo si z večjim zanimanjem ogledali še enkrat.  Po o...
Preberite več