Spet delo

 To spet piše Gaj.

Dan se je začel kot po navadi, jaz, Dara in Maša smo v laboratoriju začeli kot po navadi, začeli smo z drobljenjem zemlje in to smo dali v posebne plastične epruvete za v centrifugo. Ko smo s tem končali so nas na pečici že čakali listi, katere smo prav tako zdrobili v prah. Ko smo končali z vsem tem je bila spet na vrsti titracija, ta je trajala približno eno uro, saj jih je bilo kar veliko. Sledila je malica. Siti smo opravili še zaključno tehtanje prsti v lončke. Bil je kar deloven dan in ko smo prišli do hotela smo nadaljevali s  šolskimi obveznostmi.

Za drugo skupino je bil to zadnji delovni dan (moja skupina bo delala še v ponedeljek...), oni so pipetirali kislino v čaše in čistili posodo in sterilno pakirali laboratorijsko opremo. S težkim srcem so se poslovili od laboratorija.

Večerjali smo skupaj v sobi, saj šparamo.





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ČETRTI DAN!?

Slika
 Ker je danes sobota je bila na vrsti prva večja ekskurzija. Ogledali smo si mesto Viana do Castelo in prvič na tem potovanju videli ocean. Zaradi ponočevanja smo se vsi zbudili malo kasneje kot prej in odšli na presladek zajtrk. Po tem smo se oblekli in ob desetih nas je čakal avtobus blizu hotela. Ko je profesorica Alenka videla, katero vodičko so nam danes dodelili, nam je hitro povedala, da o znamenitostih, ki si jih bomo danes ogledali, ne bomo dosti zvedeli. Seveda je imela profesorica prav, v svoji polomljeni (a zelo samozavestni) Angleščini nam je slabo opisala znamenitosti, a nas je vsaj malo nasmejala. Po 40-minutni vožnji v avtobusu, polnim glasnih Grkov,  smo začeli z ogledom plaže Viana - Center. Plaža je bila kar lepa a nobenega ni pičilo, da bi se šel kopat. Po sprehajanju po plaži pa smo šli do centra mesta, kjer nas je čakal avtobus videli smo ogromni kip z verigo, a o njem nismo zvedeli veliko, naj bi bil pa tja postavljen za vse, ki so izgubili življenje na morju. Vo
Preberite več

Braga here we go

Slika
  Dan smo začeli z našim prvim zajtrkom, ki je bil sladke narave in fantoma to ni ustrezalo: »Kje so jajca?!«.  Za tem smo se zbrali na avtobusni postaji blizu hotela, kjer nas je pobrala vodička z ogromnim avtobusom. Odpeljali smo se do najvišje razgledne točke Brage; na ogled cerkve  Santuairo de Nossa Senhora do Sameiro . Cerkev je sicer znana po lepem razgledu, katerega še nismo dočakali, zaradi meglenega vremena.  Po tem smo si ogledali Bom Jesus do Monte . Po stopnicah smo se spustili skozi prelep park do mesta, kjer nas je čakal avtobus. Na stopnicah je Teji spodrsnilo. Prestrašili smo se, da je padla profesorica Alenka.  Jaslice v  Bom Jesus do Monte Avtobus nas je peljal v center mesta, kjer smo imeli voden ogled centra Brage.  Ogledali smo si tudi modro cerkev, v kateri je Teja opazila 96 letno pokojno gospo v odprti krsti. Ogled cerkve je tako postal nemudoma bolj zanimiv. Cerkev smo si z večjim zanimanjem ogledali še enkrat.  Po ogledu smo odšli v najbolj znano kavarno A Br
Preberite več

Pa se je končno začelo!

Slika
Začeti bi se moralo februarja 2023 ... AMPAK NE! Kasneje je bilo rečeno septembra 2023 ... AMPAK TUDI NE! Začelo se je januarja 2024! V tretje gre rado.  Pred veterinarsko ambulanto nas je pobral prijazni voznik GoOptija ter nas brez težav pripeljal do letališča Treviso. Nato smo vstopili v terminal letališča, ki je sicer opečnat in spominja na slovenski Eurospin. Ker nam je bilo rečeno, da je dovoljen volumen tekočin le 100ml, je Dara svojo malico-500ml proteinski napitek z vsebnostjo 50g beljakovin popila v roku 30s. Gaj je pri tehtanju kovčka zadel zlato celoto, saj je imel točno 20kg, kar je maksimalna dovoljena teža kovčka. Nato smo se vkrcali na letalo.  Let je bil sila neudoben in dolgotrajajoč, plus v letalu je bilo ekstremno vroče.  Ob 14.30 po lokalnem času smo pristali v Portu. Ola Portugal! Tam nas je sprejela vodička, s katero smo se skupaj s kombijem odpeljali do Brage. Vožnja do hotela je dajala občutek, kot da smo v Južni Ameriki, zaradi zelo pestrega zelenega rastja ob
Preberite več